KAJ MI BO RODOVNIK
Ko se odločimo za Maine Coon-a, se zanj odločimo zato, ker nam ta pasma ustreza tako po izgledu kot po značaju. Le rodovnik nam zagotavlja, da sta oba starša tipična Maine Coon-a in da bodo tudi njuni mladički tipični Maine Coon-i. Na vseh koncih različnih medijev lahko zasledimo oglase, kjer ponujajo »čistokrvne« Maine Coon-e brez rodovnika. Pa so to res pravi Maine Coon-i? In če so, se vprašajmo, zakaj nimajo rodovnika? Ker so nerodovniški mladički rodovniških staršev? Nenazadnje tudi cena »čistokrvnega« Maine Coon-a ni mala malica, saj je le kakšnih 100 do 200 EUR nižja od cene rodovniških Maine Coon-ov.
Vedeti moramo, da čistokrvnih Maine Coon-ov brez rodovnika dejansko ni. V felinologiji poznamo samo pasemske mačke (rodovniške mačke) in domače mačke (nerodovniške mačke). Izraz čistokrvnost so si najbrž izmislili preprodajalci oziroma dvoriščni rejci, ki svoje mešančke, ki so morda na videz podobni Maine Coon-om, tako lažje prodajajo.
Preprodajalci oziroma dvoriščni rejci bodo argumentirali, da rodovnika nimajo, ker je s postopkom glede urejanja papirjev preveč dela in stroškov, ker je rodovnik drag in nepotreben,
ker so Maine Coon-i brez papirjev ravno takšni in ravno tako, če ne še bolj zdravi, od rodovniških Maine Coon-ov. In da so zaradi tega njihovi Maine Coon mladički cenovno ugodnejši od tistih z rodovnikom. Žal se zgodi, da se lahko takšni »čistokrvni« Maine Coon-i kratkomalo skrčijo na čisto navadno domačo mačko z malo daljšo dlako, o značaju Maine Coon-a pa ni ne duha ne sluha. Po vrhu vsega pa se lahko zgodi, da boste pri veterinarju pustili gore denarja za morebiti »zdravega« čistokrvnega Maine Coon-a.
ZAKAJ RODOVNIK
Zato, ker rodovnik prikazuje osnovne podatke posameznega Maine Coon-a, kot je njegovo rodovniško ime, številko rodovnika, spol, datum rojstva, EMS kodo oziroma njegovo barvo kožuha, štiri generacije njegovih prednikov, podatke o vzreditelju,... Iz osnovnih podatkov lahko razberemo, ali rodovnik res pripada določenemu Maine Coon-u (ujemanje datuma rojstva, EMS kode, spola, podatkov o vzreditelju,...).
Rodovnike dobijo prav vsi mladički v leglu (ne glede na njihovo število) dveh rodovniških staršev z opravljenim vzrejnim pregledom pri registriranem vzreditelju.
Rodovnik seveda še ni stoodostotna garancija, da Maine Coon ne bi zbolel. Vendar pa se da z načrtno vzrejo, ki je mogoča le z vestnostjo odgovornih vzrediteljev, Maine Coon-e z večjimi zdravstvenimi težavami (težja oziroma nedopustna displazija kolkov, težje obolenje srca (HCM), obolenje ledvic (PKD) in druge genetske bolezni) izločiti iz vzreje, s čimer se skuša zmanjšati verjetnost genetskih obolenj Maine Coon-ov.